You are hereArhitektura in zgodovina

Arhitektura in zgodovina


zgodovina, cerkve, svetovna vojna, sv. KristoforKliknite tukaj za več fotografij!

Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab Urlaub Ferienwohnung appartamento vacanze apartman apartma Rab

Na Rabu so prisotni znaki zgodovine, ki kažejo, da je Rab svojo privlačnost velikokrat plačal z raznim bogastvom in ljudsko krvjo. Ilirski Liburni so bili najstarejši naseljenci otoka Raba od 4. stoletja p.n.št. Otok Rab se je imenoval Arba, Arbia, Arbiana in Arbitana vse do 7. stoletja n.št., ko so mu slovanski Hrvati dali današnje ime, RAB. Rabu so vladali različni vladarji. Po grškem porazu Liburnov leta 365 p.n.št. je otoku vladal Grk Dionezij mlajši. Leta 228 p.n.št. so dele Jadranske obale in otokov ter tako tudi Rab prevzeli Rimljani. Rab je postal del Zahodnega Rimskega cesarstva, ki je vladalo na otoku do 6. st. n.št. Rimski cesar Oktavijan August je dal mestu Rabu status municipijuma, to je status mesta s samostojno mestno upravo. Mesto Rab je imelo svojo ustavo, mestno upravo, mestnega blagajnika in mestne svetnike. V tem času je Rab postal bogatejši za številne gostilne, urejene ulice in trge, gledališče, kopališča in kanalizacijo. Rab je takrat dobil tudi naziv Felix (srečen) kar nakazuje, da je mesto Rab bilo zelo razvito in je postalo "Rim v malem". Rab se je najbolj razvijal v 2. in 3. st. p.n.št. v času vladavine cesarja Antonina. Od leta 493 do 544 je Rabu vladala vhodno gotska država pod vladavino kralja Teodorika. Po padcu vzhodno gotske države je Rab prevzel Bizant. V 6. in 7. stoletju so Rab prevzeli Slovani. Zgodovinarji menijo, da so Slovani prišli na otok Rab leta 604 po smrti cesarja Mauricija. Takrat naj bi otok tudi dobil slovansko ime Rab. Bizantinski cesarji so v 8. stoletju obnovili rimske zgradbe na otoku ter otok prepustili avtonomni oblasti - občini, vendar pa so vzpostavili cerkveno oblast, tako da je Rab dobil prvega škofa.  V 9. in 10. stoletju je Rab bil v sestavu samostojne hrvaške države pod vladavino kneza Branimirja v letih od 879 do 892. Zatem je prevzel oblast prvi hrvaški kralj Tomislav leta do leta 925, ko otok spet pade pod oblast bizantinskega cesartstva. Rab je ves čas obdržal občinsko avtonomnost.

V začetku 11. stoletja je beneška republika dvakrat zavzela Rab. V času vladavine Petra Krešimira IV (1058 - 1073) je bil otok Rab sestavni del Kraljevine Dalmacije in Hrvaške. Iz tega časa obstaja tudi legenda po kateri je Sv. Kristofor postal zaščitnik mesta in otoka Raba. Otok Rab so 14. aprila 1075 po morju napadli italski Normani. Prebivalci Raba so na pomoč poklicali sv. Kristoforja in so njegovo glavo in relikvijo (slika na levi) odnesli na mestno obzidje. Legenda pravi, da so se dva dni zatem, 9. maja 1075, Normani umaknili. V ta spomin je bilo odločeno, da bo 9. maj dan mesta Raba in zmage. Dan zaščitnika otoka se praznuje z viteškimi igrami, ki se odvijajo od 25. do 27. julija vsako leto. 

Do 15. stoletja so Rabu vladali različni vladarji. Najprej so bili Arpadovci (Kralj Koloman in Kralj Bela IV), sledili so Anžuvijci (Kralj Ljudevit Veliki), ki je leta 1358 osvobodil Dalmacijo od Mletaške oblasti. Na začetku 15. stoletja je beneška republika spet prevzela oblast nad otokom, ki je trajala vse do propada beneške republike 1793 leta. Od takrat je bil Rab spet pod oblastjo Mletaške republike, dokler ni le-te ukinil Napoleon 12. maja 1797. 

V času od 1797 do 1913 sta se na oblasti nad Dalmacijo menjavala Avstrija in Francija do Napoleonovega poraza 1813. Od takrat naprej je bil Rab skupaj z Dalmacijo del Avstro-Ogrske monarhije do leta 1918. Od leta 1918 do 1921 je bil Rab del Kraljevine Italije in od 1921 do 1941 del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma tako imenovane Kraljevine Jugoslavije. Od leta 1941 do 1944 je bil Rab okupiran pod Italijani in Nemci, od leta 1945 pa je bil del SFR Jugoslavije do leta 1991. Tega leta je nastala samostojna in neodvisna Republika Hrvaška. Sledovi burne zgodovine so vidni na otoku v obliki arhitekture, običajev in folklore. Danes vse to predstavlja zanimivo turistično ponudbo otoka.

ZGODOVINSKA ARHITEKTURA

  • CERKEV SV. MARIJE – Zgrajena je v romanskem stilu kot bazilika s tremi ladjami v 12. stoletju. Posvetil jo je osebno papež Aleksander III leta 1177. 
  • ZVONIK SV. MARIJE – eden najlepših zvonikov na Jadranu, zgrajen v romanskem stilu, višina 26 metrov, zgrajen je bil na prelomu iz 12. v 13. stoletje.
  • SAMOSTAN SV. ANTONA – Franjevški ženski samostan se nahaja v najstarejšem delu mesta Kaldanac. Ustanovila ga je leta 1499 Magdalena Budrišić. 
  • CERKEV S. ANDRIJA – BENEDIKTINSKI ŽENSKI SAMOSTAN – zgrajen je bil okrog leta 1020. Cerkev je bazilika s tremi ladjami. Zvonik sv. Andrije je najstarejši od štirih rabskih zvonikov in je bil zgrajen leta 1181. Zraven cerkve je ženski benediktinski samostan
  • CERKEV SV. JUSTINE- zgrajena je bila med leti 1573 in 1578 skupaj z benediktinskim samostanom. Cerkveni zvonik je bil zgrajen okrog 100 let kasneje in je najmlajši rabski zvonik.
  • CERKEV IN ZVONIK SV. IVANA EVANGELISTA- izhaja iz 10 in 11. stoletja. Bazilika je propadla konec 19. stoletja. Ohranjen je samo zvonik sv. Ivana, visok 20m zgrajen v 12. stoletju. Zvonik je podoben zvoniku cerkve sv. Andrije.
  • CERKEV SV. KRISTOFOR - Na koncu Gornje ulice se nahaja cerkev sv. Kristoforja ter ostanki utrdb sv. Kristoforja in Gagliardi, ki so ju Mlečani zgradili v 15. stoletju. Danes je v preurejeni cerkvi lapidarij in muzej. 
  • SV. EVFEMIJA – Franjevški samostan v mestu Kampor na severni strani zaliva sv. Evfemije je bil zgrajen leta 1444 skupaj z dvema cerkvicama. Starejša cerkvica sv. Evfemije izhaja iz 13. stoletja. Mlajšo cerkvico na hribu sv. Bernardina je zgradil plemič Petar de Zaro v obliki gotske bazilike, vendar je bila preurejena v 17. in 18. stoletju. Tako so gotska okna zamenjana z baročnimi. 
  • CERKEV SV. PETRA – nahaja se v Supetarski Dragi in je najstarejša ohranjena rabska cerkev. Zgrajena je bila leta 1059. Zraven nje bil tudi najstarejši benediktinski samostan. Cerkev je zgrajena v oblike bazilike s tremi ladjami.
  • PALAČA DOMINIS NIMIRA-  Na križišču Varoša in Srednje ulice se nahaja ena najlepših srednjeveških zgradb v renesančnem stilu, zgrajena v 15. stoletju.
  • PALAČA NIMIRA – palača iz 16 stoletja, ohranjen je gotski portal in grb družine Nimara.
  • KNEŽEV DVOR –Dvor sestavljata dve palači iz 15. in 16. stoletja zgrajeni v renesančnem in gotskem stilu s stolpom iz 13. stoletja. V Kneževem dvoru je danes urad mesta Raba in mestna skupščina.
  • MESTNA LOŽA- Zgrajena leta 1509, kvadratne oblike v renesančnem stilu. Zraven lože je cerkvica sv. Duha. Do leta 1797 je bila loža središče javnega življenja v mestu. 
  • PRAVDOJE BELIJA (na sliki desno) – (1853-1925) V znak priznanja in hvaležnosti so prebivalci Raba svojemu nadgozdarju leta 1974 postavili spomenik na vhodu v mestni park Komrčar. Pravodoje Belija je zaslužen za pogozdovanje rta Frkanj in parka Komrčar. 
  • MARKANTUN DE DOMINIS - (1560 – 1624)  Rojen je bil v palači Dominis Nimira. Kot senjski škov in splitski nadškof, cerkveni pisatelj in fizik, je najbolj znan domačin. Bronast spomenik so mu postavili pred rojstno hišo leta 1994. 
  • CERKEV SV. KRIŽA -  Zgrajena je bila v 13. stoletju, vendar je današnjo obliko dobila v 16. stoletju. V njej se odvijajo rabski glasbeni večeri v poletnih mesecih.
  • CERKEV SV. DAMJANA- Ruševine iz 12. in 13. stoletja kažejo na nekdanji rimski kolentum. Nahaja se v mestu Barbat na hribu na nadmorski višini 223 metrov. Do ruševin vodi gorska pot. Predpostavlja se, da so ruševine ostanki vojaških taborov in naselbin, ki jih je dal zgraditi grški vodja Dionezij mlajši.
  • MESTNA URA – Stolp mestne ure je bil zgrajen hkrati z mestno ložo. Ura je v delujočem stanju in kaže čas. 
  • PALAČA BAKOTA - Ohranjen je vrtni zid s portalom zgrajenim v stilu beneške gotike
  • KAPELA SV. ANTONA - Nahaja se na prehodu iz Srednje na Spodnjo (Donjo) ulico pred palačo Dominis, zgrajena je bila leta 1675. 
  • CERKEV SV. FRANJE – Nahaja se zraven mestnega pokopališča. Fasada je zgrajena v gotskem stilu.

Share this

Načrti Raba

Načrt otoka Rab Načrt mesta Rab

Webcam in urnik trajektov

Misnjak pristanišče Jablanac pristaniščetrajektni urnik